Prehod z operacijskega sistema Linux povečal učinkovitost gimnazije

Gimnazija Bežigrad sodi po kakovosti v sam vrh slovenskih gimnazij, kar dosega s stalno usmeritvijo v kakovostno izobraževanje ter z osredotočenostjo na zagotavljanje udobnega in prijaznega učnega okolja.

Zgodovina informacijskega sistema na Gimnaziji Bežigrad sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je šola začela z uvajanjem različnih informacijskih rešitev za upravljanje uporabnikov in elektronske pošte.

V svojem okolju so uporabljali več različnih rešitev, ki so segale od okolij UNIX in Linux do strežnikov Novell. Z željo zagotavljanja visoke zanesljivosti in razpoložljivosti so se odločili za razširitev ter posodobitev strojne in programske opreme.

Danes uporabljajo široko paleto Microsoftovih strežniških in odjemalskih rešitev, s katerimi zagotavljajo učinkovito ter zanesljivo infrastrukturo za prijazno uporabniško izkušnjo.

Stanje

Gimnazija Bežigrad v različnih oblikah deluje že od leta 1908, leta 1990 pa se je iz Srednje naravoslovne šole preimenovala v Gimnazijo Bežigrad. Šola je usmerjena k uresničevanju dijaških potencialov in osredotočena na zagotavljanje najvišje ravni znanja. S tem se uvršča v sam vrh slovenskih gimnazij in iz leta v leto k vpisu pritegne številne dijake.

Informacijske tehnologije postajajo čedalje pomembnejši del izobraževalnega procesa, zaradi česar se Gimnazija Bežigrad že več let usmerja v izgradnjo učinkovitega informacijskega sistema, ki bi podpiral tako delo učiteljskega zbora in šolske administracije kot izobraževanje učencev. Prav tako so se zaposleni na šoli že pred široko razširjenostjo zavedali pomena tehnologije za uspešno poučevanje.

»Bili smo med prvimi šolami v Sloveniji, ki so pridobile najeti vod za povezavo z omrežjem ARNES. Dijakom smo že zgodaj ponudili tudi klicni dostop do interneta prek ARNESOVIH modemov in lastnega avtentikacijskega strežnika,« je povedal Matjaž Filo, vodja informacijskega oddelka, Gimnazija Bežigrad. »V letu 2000 smo vsem dijakom ob vpisu dodelili uporabniški račun, ki je bil prej na voljo po želji.«

Med prvimi sistemi, ki so bili vpeljani v okolje Gimnazije Bežigrad, je bil strežnik podjetja Sun z operacijskim sistemom Solaris ter domenskim in datotečnim strežnikom Novell Netware. Delovne postaje učiteljev in tiste v računalniških učilnicah so uporabljale Microsoftov operacijski sistem Windows. Istočasno z rastjo sistema so na Gimnaziji Bežigrad prenehali uporabljati Sunove strežnike SPARC.

»Najprej smo prenehali uporabljati operacijski sistem Solaris,« je povedal Matjaž Filo. »Obdržali smo strežnike SPARC in na njih namestili operacijski sistem Red Hat Linux, prilagojen za sisteme SPARC. Z zamenjavo dobavitelja smo kasneje prenehali uporabljati tudi to konfiguracijo in v svoje okolje začeli vpeljevati strežnike IBM na osnovi procesorjev Intel.«

Pri prehodu na strežnike Intel so se na Gimnaziji Bežigrad odločili za uvedbo operacijskega sistema Linux, s katerim so nadomestili obstoječe domenske in datotečne strežnike Novell. Domeno je upravljal strežnik Linux z uporabo aplikacije Samba in protokola LDAP. Ob uvedbi novega strežnika so v šoli opravili tudi migracijo osebnih računalnikov s sistema Windows 98 na Windows 2000. S strežnikom z operacijskim sistemom Linux so nadomestili tudi strežnik Sun, kot poštno aplikacijo pa so pričeli uporabljati kombinacijo aplikacij Courier za protokol IMAP in Postfix na platformi Linux. Vendar pa je ta zaradi slabe integracije z odjemalcem Outlook predstavljala številne težave, predvsem na področju zmogljivosti, saj ni nudila možnosti globalnega imenika, ki bi uporabnikom omogočal uporabo lastnega imenika na več računalnikih. Težave so se pojavljale tudi na področjih šumnikov in zanesljivosti.

»Ko smo dosegli to stanje, smo začeli resno razmišljati o vzpostavitvi celovitega sistema za podporo učencem in učiteljem,« je povedal Filo. »Pojavljale so se težave s shranjevanjem podatkov, izdelavo varnostnih kopij in zanesljivostjo. Zato smo se odločili za vpeljavo zanesljive strojne opreme. Obenem je obstoječi sistem zahteval izredno veliko naporov za vzdrževanje. Uporabljali smo številna orodja, ki smo jih razvili sami, in ob vsaki težavi je bilo treba preiskovati celoten mozaik različnih delov ter iskati morebitno napako.«

Rešitev

Na Gimnaziji Bežigrad so strateško zasnovali svoj informacijski sistem in določili osnovne gradnike informacijskega sistema, kot so spletni strežnik, domenski in datotečni strežnik ter poštni sistem. Z uvedbo novega diskovnega polja, ki temelji na tehnologiji Fibre Channel, so razširili tudi obstoječo strojno opremo ter povečali zanesljivost in razpoložljivost celotnega sistema.

Zaradi stroškovne ugodnosti so se odločili za uporabo operacijskega sistema Linux, celotno domeno pa so zasnovali na podlagi protokola LDAP. Za identifikacijo v sistemu je bila uporabljena rešitev IBM Tivoli Identity Manager, ki je skrbela za identifikacijo preko različnih protokolov in z različnimi aplikacijami znotraj sistema. Tako je bilo treba poskrbeti za sinhronizacijo in preslikave z aktivnim imenikom, ki ga je uporabljal del sistema, ter za aplikacijo za vpis ocen, zasnovano na podlagi podatkovne zbirke DB2.

Na področju elektronske pošte je bil vpeljan Lotus Notes, ki je služil kot sporočilni sistem za učitelje in administracijo. Rešitev je sprva delovala na platformi Linux, kasneje pa so jo prenesli na operacijski sistem Windows. Za elektronsko pošto dijakov je bila še vedno uporabljena rešitev na operacijskem sistemu Linux.

»Sistem je bil izredno heterogen ter ni ustrezal našim potrebam in zahtevam,« je povedal Filo. »Za zagotavljanje storitev smo uporabljali programsko opremo, ki je bila zasnovana za popolnoma drugačna okolja od našega. Za zagotavljanje delovanja sistema je bil potreben izredno velik napor, zaradi česar smo pričeli iskati način za poenostavitev našega okolja.«

Na Gimnaziji Bežigrad so v okviru prenove operacijskega sistema celoten sistem poenotili v domeno, ki temelji na aktivnem imeniku platforme Windows. V aktivni imenik so v okviru migracije vključili vse uporabnike sistema. Obenem so na enotni platformi Microsoft Exchange standardizirali tudi poštna sistema za dijake in učitelje ter zaposlene. Vpeljava sistema Exchange je omogočila tudi izboljšavo spletnega dostopa do poštnega predala, pri čemer za varnost skrbi strežnik Internet Security and Acceleration (ISA) Server. Strežnik ISA Server je namenjen tudi zagotavljanju povezav VPN za učitelje ter dostopu do portala SharePoint, na katerem se shranjujejo dokumenti in preko katerega je omogočen dostop do internih aplikacij.

Migracija je vključevala tudi migracijo datotečnega strežnika, za katerega na Gimnaziji Bežigrad uporabljajo strežniški operacijski sistem Windows Server 2003 R2. »Windows Server 2003 R2 nam zagotavlja razumevanje in nadzor nad vrstami datotek, njihovo uporabo in uporabniškimi dostopi,« je pojasnil Boštjan Golob, sistemski administrator na Gimnaziji Bežigrad.

Ob prenovi sistema so se na Gimnaziji Bežigrad osredotočili tudi na vzpostavitev celovitega sistema za upravljanje, spremljanje in nadzorovanja računalniškega sistema. Za upravljanje in nadzor strežnikov so uporabili Microsoft Operations Manager, za posodabljanje odjemalcev pa je uporabljen Systems Management Server, ki omogoča preprosto oddaljeno nameščanje popravkov in programske opreme.

Z nadgradnjo ostalih sistemov je bila opravljena tudi migracija terminalov na šolskih hodnikih, namenjenih dijakom. Gre za starejše osebne računalnike, ki dostopajo do terminalskih storitev na strežnikih Windows in tako ne potrebujejo nameščene programske opreme. Vsi dijaki lahko tako preko terminalov na hodnikih brskajo po spletu, berejo elektronsko pošto in uporabljajo aplikacije Office. Na voljo imajo večino programske opreme, ki je sicer nameščena na računalnikih v računalniških učilnicah.

Prednosti

»Glavna prednost izvedene migracije je povišana zanesljivost in zmanjšanje administrativne obremenitve,« je pojasnil Filo. »Prej smo se v veliki meri ukvarjali z gašenjem požarov in reševanjem posameznih težav. Z novo platformo se lahko osredotočimo na vpeljevanje novih storitev za dijake, učitelje in administracijo šole.«

Nova informacijska infrastruktura je zagotovila izredno visoko zanesljivost, brez izpadov storitev ali daljših obdobij nedelovanja sistema. Veliko prednost na področju izboljšane zanesljivosti in preprostejšega upravljanja predstavljajo tudi rešitve za upravljanje strežnikov in nadgradnjo osebnih računalnikov. Pred uvedbo izdelka Microsoft Operations Manager sistemski administratorji niso imeli vpogleda v delovanje in dogodke na strežnikih, sedaj pa lahko izredno preprosto preverijo stanje in morebitne težave na posameznih strežnikih. Microsoft Systems Management Server administratorjem omogoča preprosto nadgrajevanje prenosnih računalnikov, ki jih pri svojem delu uporabljajo učitelji.

Integracija sistemov je omogočila tudi preprostejše ustvarjanje in upravljanje uporabniških računov. Ob vpisu dijaka na šolo se spremembe, povezane z novim uporabnikom, samodejno ustvarijo in vnesejo v različne sisteme. Tako se z enim samim vpisom podatki vnesejo v šolski sistem, sistem za ocene, poštni sistem ter ostale sisteme, dijak pa prejme potrdilo o vpisu. Za uskladitev različnih sistemov skrbi prilagojena rešitev, ki so jo za svoje potrebe razvili sami.

Migracija je bila izredno uspešna tudi pri terminalih za dijake, nameščenih na hodnikih. »Pred tem smo uporabljali operacijski sistem Linux, ki nam ni zagotavljal dovolj visoke stopnje zanesljivosti, istočasno pa okolje dijakom ni bilo domače. Zato je bila uporaba terminalov relativno nizka,« je povedal Golob. »Sedaj, ko vodimo natančno statistiko uporabe, opažamo, da terminale redno uporablja med 500 in 600 dijaki, kar je občutno povečanje s prejšnjim sistemom.«

Vpeljava enotne infrastrukture je omogočila tudi višjo stopnjo varnosti podatkov, saj so le-ti sedaj zaščiteni z uporabo diskovnega polja in samodejnega izdelovanja varnostnih kopij. Poleg datotek in sistemskih podatkov je zaščitena tudi elektronska pošta uporabnikov, kar zaposlenim in dijakom zagotavlja udobno delo brez skrbi za podatke.

Uporaba strežnika Windows pa je pomenila tudi izredno preprosto vpeljavo brezžičnega omrežja za celotno šolo. Sedaj lahko vsi uporabniki s prenosnimi računalniki preprosto uporabljajo lokalno omrežje in internet, obenem pa je zagotovljena varnost omrežja pred zunanjimi napadi.

Za prihodnost na Gimnaziji Bežigrad načrtujejo prehod sistema za upravljanje vsebin na podatkovno zbirko Microsoft SQL Server 2005 ter poenotenje aplikacij v okviru prihajajočega portala SharePoint Portal 2007. »Z rešitvijo SharePoint, ki jo že preizkušamo, načrtujemo združitev vseh aplikacij, ki bodo na voljo preko ene same točke,« je povedal Golob. »Obenem načrtujemo tudi prehod interne aplikacije za vpis ocen s podatkovne zbirke DB2 na strežnik SQL Server in platformo .NET.«

Med cilji in projekti za prihodnost je tudi avtomatizacija dela administracije, računovodstva in referata. »S prenovljenim sistemom smo odgovorili na potrebe dijakov in profesorjev ter vzpostavili sistem, ki odgovarja njihovim potrebam in zahtevam,« je povedal Filo. »Sedaj svoje napore posvečamo predvsem sistematizaciji in vpeljevanju politike uporabe informacijskih tehnologij ter razvoju aplikativnih storitev za delo zaposlenih v administraciji šole.«

Na vrh