Kaj je zlonamerna programska oprema?

Zlonamerna programska oprema deluje tako, da z zvijačo ovira normalno uporabo naprave. Ko kibernetski kriminalec pridobi dostop do vaše naprave z eno ali več različnimi tehnikami, kot so e-pošta z lažnim predstavljanjem, okužena datoteka, ranljivost sistema ali programske opreme, okužen pomnilniški ključek USB ali zlonamerno spletno mesto, izkoristi te razmere tako, da izvede dodatne napade, pridobi poverilnice za račun, zbere osebne podatke za prodajo, proda dostop do računalniških virov ali izsiljuje žrtve za plačilo.

Žrtev napada zlonamerne programske opreme je lahko vsak od nas. Čeprav morda veste, kako prepoznati nekatere načine, kako napadalci ciljajo na žrtve z zlonamerno programsko opremo, so kibernetski kriminalci sofisticirani in nenehno razvijajo svoje metode, da ostanejo na tekočem s tehnologijo in izboljšavami varnosti. Poleg tega sta tudi videz in delovanje napadov zlonamerne programske opreme drugačna glede na vrsto zlonamerne programske opreme. Oseba, ki je na primer žrtev napada s korenskim kompletom, tega morda niti ne ve, saj je ta vrsta zlonamerne programske opreme zasnovana tako, da se čim dlje skriva in ostane neopažena.

Obstaja veliko vrst zlonamerne programske opreme. Tukaj je nekaj najpogostejših.


Oglaševalska programska oprema

Oglaševalska programska oprema se namesti v napravo brez soglasja lastnika, da prikaže ali prenese oglase, pogosto v obliki pojavnih oken z namenom služenja denarja s kliki. Ti oglasi pogosto upočasnijo delovanje naprave. Nevarnejše vrste oglaševalskih programov lahko namestijo tudi dodatno programsko opremo, spremenijo nastavitve brskalnika in naredijo napravo ranljivo za druge napade z zlonamerno programsko opremo.


Botneti

Botneti so omrežja okuženih naprav, ki jih napadalci nadzorujejo na daljavo. Ta omrežja se pogosto uporabljajo za obsežne napade, kot so distribuirani napadi za zavrnitev storitve (DDoS), pošiljanje neželene pošte ali krajo podatkov.


Cryptojacking

Z naraščajočo priljubljenostjo kriptovalut je rudarjenje kovancev postalo donosna dejavnost. Cryptojacking vključuje ugrabitev računalniške moči naprave za rudarjenje kriptovalut brez vednosti lastnika, kar znatno upočasni okuženi sistem. Okužbe s to vrsto zlonamerne programske opreme se pogosto začnejo z e-poštno prilogo, ki poskuša namestiti zlonamerno programsko opremo, ali s spletnim mestom, ki uporablja ranljivosti v spletnih brskalnikih ali izkorišča zmogljivost obdelave podatkov računalnika za dodajanje zlonamerne programske opreme v naprave.

Z uporabo zapletenih matematičnih izračunov zlonamerni cryptojackerji vzdržujejo verigo blokov ali decentraliziran sistem digitalnega evidentiranja, da ukradejo računalniške vire, ki jim omogočajo ustvarjanje novih kovancev. Za rudarjenje kovancev je potrebna velika računalniška zmogljivost obdelave podatkov za krajo razmeroma majhnih količin kriptovalut. Zato kibernetski kriminalci pogosto delajo v skupinah, da povečajo dobiček, ki si ga nato razdelijo.

Niso pa vsi, ki se ukvarjajo z rudarjenjem kovancev, kriminalci – posamezniki in organizacije včasih kupijo strojno opremo in elektronsko zmogljivost za zakonito rudarjenje kovancev. Dejanje postane kaznivo, ko kibernetski kriminalec vdre v omrežje podjetja brez njegove vednosti z namenom uporabe njegove računalniške zmogljivosti za rudarjenje.


Izkoriščanja in kompleti za izkoriščanje

Izkoriščanja izkoriščajo ranljivosti v programski opremi, da obidejo varnostne zaščite računalnika in namestijo zlonamerno programsko opremo. Zlonamerni hekerji iščejo zastarele sisteme, ki vsebujejo kritične ranljivosti, in jih nato izkoristijo z uvedbo zlonamerne programske opreme. Z vključitvijo lupinske kode v izkoriščanje lahko kibernetski kriminalci prenesejo več zlonamerne programske opreme, ki okuži naprave in se infiltrira v organizacije.

Kompleti za izkoriščanje so avtomatizirana orodja, ki jih kibernetski kriminalci uporabljajo za iskanje in izkoriščanje znanih ranljivosti programske opreme, kar jim omogoča hitro in učinkovito izvajanje napadov. Programska oprema, ki jo je mogoče okužiti, vključuje Adobe Flash Player, Adobe Reader, spletne brskalnike, Oracle Java in Sun Java. Angler/Axpergle, Neutrino in Nuclear so nekatere vrste pogostih kompletov za izkoriščanje.

Izkoriščanja in kompleti za izkoriščanje običajno uporabljajo zlonamerna spletna mesta ali e-poštne priloge za vdor v omrežje ali napravo, včasih pa se tudi skrivajo v oglasih na zakonitih spletnih mestih.


Brezdatotečna zlonamerna programska oprema

Ta vrsta kibernetskega napada na splošno opisuje zlonamerno programsko opremo, ki za vdor v omrežje ne uporablja datotek – kot je okužena e-poštna priloga. Pride lahko na primer skozi zlonamerne omrežne pakete ali majhne segmente večjega nabora podatkov, prenesenih preko računalniškega omrežja, ki izkoriščajo ranljivost in nato namestijo zlonamerno programsko opremo, ki živi le v pomnilniku jedra. Brezdatotečne grožnje je še posebej težko najti in odstraniti, saj večina protivirusnih programov ni ustvarjenih za pregledovanje vdelane programske opreme.


Izsiljevalska programska oprema

Izsiljevalska programska oprema je vrsta zlonamerne programske opreme, ki žrtvi grozi z uničenjem ključnih podatkov ali blokiranjem dostopa do njih, dokler ne plača odkupnine. Napadi z izsiljevalsko programsko opremo, ki jih upravlja človek, ciljajo organizacijo prek običajnih sistemskih in varnostnih napačnih konfiguracij, da vdrejo v organizacijo, krmarijo po omrežju podjetja ter se prilagajajo okolju in morebitnim pomanjkljivostim. Pogost način dostopa do omrežja organizacije z namenom prenosa izsiljevalske programske opreme je kraja poverilnic, kjer kibernetski kriminalec lahko ukrade poverilnice zaposlenega, nato pa se izdaja zanj in pridobi dostop do njegovega računa.

Napadalci, ki uporabljajo izsiljevalsko programsko opremo, ki jo upravlja človek, ciljajo velike organizacije, ker te lahko plačajo višjo odkupnino kot posameznik – pogosto več milijonov dolarjev. Zaradi visokih tveganj, povezanih s kršitvijo varnosti te obsežnosti, se mnoge organizacije odločijo plačati odkupnino, da preprečijo uhajanje občutljivih podatkov ali tveganje nadaljnjih napadov. Vendar plačilo ne zagotavlja, da bo kar koli od tega preprečeno.

Z naraščanjem števila napadov z izsiljevalsko programsko opremo, ki jih upravlja človek, so kriminalci, ki stojijo za temi napadi, postali bolj organizirani. Napadalci pri napadih z izsiljevalsko programsko opremo zdaj pogosto uporabljajo model izsiljevalske programske opreme kot storitve, kar pomeni, da skupina kriminalnih razvijalcev sama ustvari izsiljevalsko programsko opremo, nato pa najame druge povezane kibernetske kriminalce za vdor v omrežje organizacije in namestitev izsiljevalske programske opreme, pri čemer se dobiček razdeli med obe skupini po dogovorjeni stopnji.


Korenski kompleti

Ko kibernetski kriminalec uporabi korenski komplet, skriva zlonamerno programsko opremo v napravi dlje časa, včasih celo več let, tako da lahko neprekinjeno krade informacije in vire. S prestrezanjem in spreminjanjem standardnih postopkov operacijskega sistema lahko korenski komplet spremeni informacije, ki jih naprava poroča o sebi. Naprava, ki je okužena s korenskim kompletom, lahko na primer ne prikaže točnega seznama programov, ki se izvajajo. Korenski kompleti lahko kibernetskim kriminalcem omogočijo tudi skrbniške ali povišane pravice za napravo, s čimer pridobijo popoln nadzor nad napravo ter izvajajo dejanja, kot so kraja podatkov, vohunjenje za žrtvijo in nameščanje dodatne zlonamerne programske opreme.


Vohunska programska oprema

Vohunska programska oprema zbira osebne ali občutljive informacije brez uporabnikove vednosti, pogosto tako, da sledi brskalnim navadam, prijavnim podatkom ali finančnim podrobnostim, ki se lahko uporabijo za krajo identitete ali prodajo tretjim osebam.


Napadi na dobavno verigo

Ta vrsta zlonamerne programske opreme cilja razvijalce in ponudnike programske opreme z dostopom do izvornih kod, ustvarjanjem postopkov ali posodabljanjem mehanizmov v zakonitih aplikacijah. Ko kibernetski kriminalec odkrije nezaščiten omrežni protokol, nezaščiteno strežniško infrastrukturo ali nevarno prakso kodiranja, vdre v sistem, spremeni izvorne kode ter skrije zlonamerno programsko opremo v postopke graditve in posodobitve. Ko je ogrožena programska oprema poslana strankam, okuži tudi sisteme strank.


Prevare tehnične podpore

Prevare tehnične podpore, ki se pojavljajo v celotni panogi, uporabljajo taktiko ustrahovanja, da ljudi prepričajo v plačilo nepotrebnih storitev tehnične podpore, ki morda oglašujejo popravek lažne težave v zvezi z napravo, platformo ali programsko opremo. S to vrsto zlonamerne programske opreme kibernetski kriminalec neposredno pokliče nekoga in se pretvarja, da je zaposleni v podjetju za programsko opremo, ali ustvari oglase, na katere je mogoče klikniti, ki so videti kot sistemska opozorila. Ko napadalec pridobi zaupanje, morebitno žrtev pogosto prosi, naj namesti aplikacije ali omogoči oddaljeni dostop do svojih naprav.


Trojanski konji

Trojanski konji se pretvarjajo za legitimno programsko opremo, da ukanijo ljudi, da jih prenesejo. Ko jih prenesete, lahko izvedejo naslednja dejanja:
 

• Prenesejo in namestijo dodatno zlonamerno programsko opremo, kot so virusi ali črvi.
• Uporabijo okuženo napravo za prevare s kliki tako, da umetno povečajo število klikov na gumb, oglas ali povezavo.
• Zabeležijo pritiske tipk in obiskana spletna mesta.
• Pošljejo informacije (na primer gesla, podrobnosti prijave in zgodovino brskanja) o okuženi napravi zlonamernemu hekerju.
• Omogočijo nadzor kibernetskemu kriminalcu nad okuženo napravo.
   

Črvi

Črv, ki se najpogosteje nahaja v e-poštnih prilogah, besedilnih sporočilih, programih za skupno rabo datotek, spletnih mestih družabnih omrežij, omrežnih pogonih in izmenljivih pogonih, se širi po omrežju tako, da izkorišča varnostne ranljivosti in se kopira. Črv lahko ukrade občutljive informacije, spremeni varnostne nastavitve ali prepreči dostop do datotek, odvisno od njegove vrste. V nasprotju z virusi črvi ne zahtevajo človeške interakcije za širitev – replicirajo se sami.


Virusi

Virusi so ena najstarejših oblik zlonamerne programske opreme, zasnovane za motenje ali uničenje podatkov na okuženih napravah. Običajno okužijo sistem in se replicirajo, ko žrtev odpre zlonamerne datoteke ali priponke e-pošte.

Zlonamerna programska oprema lahko povzroči znatno škodo podjetjem, s posledicami, ki segajo onkraj začetnega napada in vključujejo:
 

• Finančne izgube. Finančni stroški, vključno z odkupninami, stroški obnovitve in izgubljenimi prihodki med izpadi, so pogost rezultat napadov z zlonamerno programsko opremo.
• Kršitve varnosti podatkov in težave s zasebnostjo. Zlonamerna programska oprema lahko privede do kraje podatkov, kar ogroža občutljive informacije, kot so podatki stranke ali intelektualna lastnina.
• Operativne motnje. Napadi lahko ustavijo poslovanje, ko je zaposlenim preprečen dostop do kritičnih sistemov ali podatkov.
• Škoda ugledu. Če napad postane znan javnosti, lahko to zmanjša zaupanje in poškoduje odnose s strankami ter dolgoročne poslovne priložnosti.

Zgodnje odkrivanje zlonamerne programske opreme je ključno za zmanjšanje škode na vaših sistemih. Zlonamerna programska oprema pogosto kaže subtilne znake, kot so počasno delovanje, pogoste zrušitve in nepričakovana pojavna okna ali programi, kar lahko nakazuje ogroženost.

Podjetja uporabljajo različna orodja za odkrivanje zlonamerne programske opreme, vključno s protivirusnimi programi, požarnimi zidovi, sistemi za zaznavanje končnih točk in odzivanje nanje (EDR), storitvami za upravljano zaznavanje in odzivanje (MDR), rešitvami za razširjeno odzivanje in zaznavanje (XDR) ter postopki lova na kibernetske grožnje. EDR se osredotoča na odkrivanje groženj na ravni končne točke in odzivanje nanje, XDR pa presega končne točke, da korelira signale iz več domen, kot so e-pošta, identitete in aplikacije v oblaku, kar zagotavlja celovit pregled groženj. MDR združuje ta orodja s storitvami nadzora in odziva, ki jih vodijo strokovnjaki, kar podjetjem ponuja dodatno podporo pri upravljanju groženj.

Ko je zaznana nenavadna dejavnost, lahko popolni sistemski pregledi in pregledovanje dnevnikov pomagajo potrditi prisotnost zlonamerne programske opreme. EDR igra ključno vlogo v tem procesu, saj identificira in izolira ogrožene končne točke, XDR pa razširi zaznavanje po organizaciji, kar ponuja celovito vidljivost napadov. Storitve MDR dodatno izboljšajo ta proces s stalnim nadzorom in strokovno analizo, kar omogoča hitrejše in učinkovitejše odzive. Skupaj ta orodja in storitve zagotavljajo enoten pristop k zaznavanju in zmanjševanju groženj z zlonamerno programsko opremo, kar podjetjem pomaga omejiti škodo in ohraniti varnost.

Preprečevanje zlonamerne programske opreme zahteva proaktiven pristop k varnosti, učinkovito odstranjevanje pa je odvisno od zgodnjega zaznavanja in hitrega ukrepanja. Organizacije lahko blokirajo ali zaznavajo napade zlonamerne programske opreme z uporabo kombinacije protivirusnih programov in naprednih rešitev za zaznavanje groženj in odzivanje nanje, kar zagotavlja celovit način za hitro prepoznavanje in ublažitev groženj.

Tukaj je nekaj načinov za preprečevanje napada z zlonamerno programsko opremo:


Namestite protivirusni program

Najboljša oblika zaščite je preventiva. Organizacije lahko številne napade zlonamerne programske opreme blokirajo ali zaznajo z zaupanja vredno varnostno rešitvijo, ki vključuje protivirusni program, kot je Microsoft Defender za končno točko. Ko uporabljate takšen program, naprava najprej pregleda vse datoteke ali povezave, ki jih poskušate odpreti, da preveri, ali so varne. Če je datoteka ali spletno mesto zlonamerno, vas bo program na to opozoril in vam predlagal, da ga ne odpirate. Ti programi lahko tudi odstranijo zlonamerno programsko opremo iz že okužene naprave.


Uvedite zaščito za e-pošto in končne točke

Pomagajte preprečiti napade zlonamerne programske opreme z rešitvami XDR, kot je Microsoft Defender za XDR. Te enotne rešitve za varnostne dogodke zagotavljajo celovit in učinkovit način za zaščito pred naprednimi kibernetskimi napadi in odzivanje nanje. Na temelju MDR, ki združuje nadzor, ki ga vodijo strokovnjaki, z naprednimi orodji za zaznavanje, XDR dvigne varnost na naslednjo raven z integracijo signalov iz končnih točk, e-pošte, identitet in aplikacij v oblaku. Ta razširjena vidljivost omogoča organizacijam, da hitreje in natančneje prepoznajo in prekinjajo dovršene napade.

Del rešitve Microsoft Defender XDR je tudi Microsoft Defender za končno točko, ki uporablja senzorje delovanja končnih točk, varnostno analitiko v oblaku in obveščanje o grožnjah, da organizacijam pomaga preprečiti napredne grožnje, jih zaznati in raziskati ter se odzvati nanje.


Organizirajte redna usposabljanja

Zagotovite, da so zaposleni seznanjeni s tem, kako prepoznati znake lažnega predstavljanja in drugih kibernetskih napadov, z usposabljanji, ki so redno posodobljena, da pokrivajo nove izboljšave v taktikah napadalcev. Tako se bodo naučili ne le varnejših praks pri delu, temveč tudi varnejše uporabe osebnih naprav. Orodja za simulacijo in usposabljanje pomagajo simulirati resnične grožnje v vašem okolju in dodeliti usposabljanje končnim uporabnikom na podlagi rezultatov.


Izkoristite prednosti varnostnega kopiranja v oblaku

Ko prenesete podatke v storitev v oblaku, lahko preprosto varnostno kopirate podatke in jih varno shranite. Če vaše podatke ogrozi zlonamerna programska oprema, lahko s temi storitvami zagotovite takojšnjo in celovito obnovitev.


Uvedite model Ničelno zaupanje

Model Ničelno zaupanje vse naprave in uporabnike oceni na podlagi tveganja, preden jim dovoli dostop do aplikacij, datotek, zbirk podatkov in drugih naprav, kar zmanjša verjetnost, da bi zlonamerna identiteta ali naprava lahko dostopala do virov in namestila zlonamerno programsko opremo. Na primer, uvedba večkratnega preverjanja pristnosti, ki je ena od komponent modela Ničelno zaupanje, dokazano zmanjša učinkovitost napadov na identiteto za več kot 99 %. Če želite oceniti stopnjo pripravljenosti svoje organizacije na model Ničelno zaupanje, opravite našo oceno pripravljenosti na Ničelno zaupanje.


Pridružite se skupini za izmenjavo informacij

Skupine za izmenjavo informacij, ki so običajno organizirane po panogah ali geografskih lokacijah, spodbujajo podobno strukturirane organizacije k sodelovanju pri iskanju rešitev na področju kibernetske varnosti. Skupine organizacijam ponujajo tudi dodatne ugodnosti, kot so odziv na dogodek in storitve digitalne forenzike, novice o najnovejših grožnjah ter spremljanje javnih območij IP in domen.


Hranite varnostne kopije brez povezave

Ker nekatera zlonamerna programska oprema poskuša poiskati in izbrisati vaše morebitne spletne varnostne kopije, je priporočeno imeti posodobljeno varnostno kopijo zaupnih podatkov brez povezave, ki jo redno preverjate, da zagotovite, da jo je mogoče obnoviti, če vas napade zlonamerna programska oprema.


Poskrbite, da bo programska oprema posodobljena

Poleg tega, da posodabljate vse rešitve za zaščito pred virusi (razmislite o uporabi samodejnih posodobitev), prenesite in namestite morebitne druge posodobitve sistema in popravke programske opreme, takoj ko so na voljo. S tem zmanjšate varnostne ranljivosti, ki bi jih kibernetski kriminalec lahko izkoristil za dostop do vašega omrežja ali naprav.


Ustvarite načrt za odziv na dogodek

Načrt za odziv na dogodek vam bo zagotovil korake, ki jih morate izvesti v različnih scenarijih napada, tako da boste lahko čim prej spet normalno in varno delali.

Zlonamerne programske opreme ni mogoče vedno preprosto odkriti, zlasti v primeru brezdatotečne zlonamerne programske opreme. Tako organizacije kot tudi posamezniki naj bodo pozorni na povečano število pojavnih oglasov, preusmeritve spletnega brskalnika, sumljive objave v računih družabnih omrežij in sporočila o ogroženih računih ali ogroženi varnosti naprav. Spremembe v delovanju naprave, kot je znatno počasnejše delovanje, so lahko tudi znak okužbe z zlonamerno programsko opremo.

V primeru bolj dovršenih napadov na organizacije, ki jih protivirusni programi ne morejo zaznati in blokirati, orodji Upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM) ter Razširjeno odzivanje in zaznavanje (XDR) varnostnim strokovnjakom nudita metode za varnost končne točke, ki uporabljajo oblak, s katerimi lahko zaznajo napade na naprave končnih točk in se odzovejo nanje. Ker so takšni napadi izvedeni na več ravneh in ker kibernetski kriminalci želijo pridobiti več kot le nadzor nad napravami, tehnologiji SIEM in XDR omogočata organizacijam podrobnejši vpogled v napad v vseh domenah – vključno z napravami, e-pošto in aplikacijami.

Z uporabo orodij SIEM in XDR, kot so Microsoft Sentinel, Microsoft Defender XDR in Microsoft Defender for Cloud, zagotovite zmogljivosti za zaščito pred virusi. Strokovnjaki za varnost morajo zagotoviti, da so nastavitve naprave vedno posodobljene v skladu z najnovejšimi priporočili za preprečevanje groženj zlonamerne programske opreme. Eden najpomembnejših korakov za pripravo na napad z zlonamerno programsko opremo je razvoj načrta odziva na dogodek – podrobnega in strukturiranega pristopa, ki ga organizacije uporabljajo za upravljanje in omilitev vpliva kibernetskih napadov, vključno z okužbami z zlonamerno programsko opremo. Navaja specifične korake za prepoznavanje, obvladovanje in odpravo groženj ter obnovitev po povzročeni škodi. Dobro opredeljen načrt odziva na dogodek pomaga podjetjem omejiti izpad, zmanjšati finančne izgube in zaščititi občutljive podatke, saj zagotavlja, da vsi člani ekipe poznajo svoje vloge in odgovornosti med kibernetsko krizo. Ta proaktivna priprava je ključna za ohranjanje neprekinjenega poslovanja.

Če vas skrbi, da ste postali žrtev napada zlonamerne programske opreme, so vam na voljo možnosti za odkrivanje in odstranjevanje. Takojšnji koraki, ki jih je treba izvesti, vključujejo:
 

• Zagon izdelkov za zaščito pred virusi, kot je tisti, ki je izvirno na voljo v sistemu Windows, za pregled morebitnih zlonamernih programov ali kode. Če program zazna zlonamerno programsko opremo, navede njeno vrsto in zagotovi priporočila za odstranitev. Po odstranitvi zagotovite, da je programska oprema posodobljena in ustrezno deluje, s čimer preprečite prihodnje napade.
• Izolacija prizadetih sistemov. Preprečite širjenje zlonamerne programske opreme tako, da izklopite prizadeti sistem ali onemogočite omrežno povezljivost sistema. Ker zlonamerni napadalci morda spremljajo komunikacije organizacije, da preverijo, ali je bil njihov napad zaznan, za razpravo o naslednjih korakih uporabite neobičajne naprave in metode, kot so telefonski klici ali sestanki v živo.
• Obveščanje zainteresiranih skupin. Sledite smernicam za obveščanje v vašem načrtu odziva na dogodek, da začnete postopke obvladovanja, omilitve in obnovitve. Prav tako morate dogodek prijaviti Agenciji za kibernetsko varnost in varnost infrastrukture, lokalni pisarni Zveznega preiskovalnega urada (FBI), Centru za prijavo internetnih kaznivih dejanj FBI ali lokalni pisarni Tajne službe ZDA. Zagotovite skladnost z zakoni o kršitvah varnosti podatkov in predpisi v panogi, da se izognete dodatnim odgovornostim.

Ker se tehnologija razvija, se zlonamerna programska oprema prilagaja, postaja bolj dovršena in težja za zaznavanje. Razumevanje prihodnjih trendov pomaga podjetjem ostati korak pred grožnjami.

Nove vrste zlonamerne programske opreme postajajo vse bolj dovršene in so pogosto zasnovane tako, da obidejo tradicionalne varnostne ukrepe s tehnikami zamegljevanja. Te tehnike vključujejo polimorfno zlonamerno programsko opremo, ki spreminja svojo strukturo kode z vsako okužbo, kar otežuje zaznavanje. Drug primer je zlonamerna programska oprema, ki se skriva v legitimnih procesih ali uporablja šifriranje za prikrivanje svojega zlonamerne koristne vsebine. Brezdatotečne zlonamerne programske opreme, ki deluje neposredno v pomnilniku brez puščanja sledi, tradicionalni protivirusni programi prav tako ne zaznajo. Za boj proti tem razvijajočim se grožnjam organizacije potrebujejo napredne rešitve, kot so orodja za kibernetsko varnost, ki uporabljajo UI, ki ne le izboljšujejo zaznavanje in preprečevanje, temveč tudi omogočajo samodejno prekinitev napadov. Ta orodja lahko izolirajo okužene naprave in začasno onemogočijo ogrožene račune v realnem času, ustavijo grožnje v teku in omejijo škodo.

Ta orodja izboljšajo stopnje zaznavanja tako, da opazijo anomalije ali nenavadna vedenja, ki bi lahko nakazovala na napad, še preden jih tradicionalne metode zaznajo. Modeli umetne inteligence lahko tudi predvidijo potencialne grožnje z učenjem iz prejšnjih napadov, kar omogoča preventivne ukrepe. Poleg tega algoritmi strojnega učenja nenehno izboljšujejo zmožnosti zaznavanja, kar varnostnim ekipam pomaga ostati korak pred razvijajočimi se grožnjami s predvidevanjem in preprečevanjem napadov, preden se zgodijo.

Za zaščito pred grožnjami z zlonamerno programsko opremo zdaj in v prihodnosti se lahko organizacije zanesejo na poenoteno platformo za SecOps, ki uporablja UI, podjetja Microsoft. Ta rešitev integrira napredno zaznavanje groženj, podprto z umetno inteligenco, in avtomatizirane odzive za boj proti novim vrstam zlonamerne programske opreme. Združuje zaznavanje končnih točk, obveščanje o grožnjah in varnost v oblaku, kar ponuja enotno platformo za zaznavanje, odzivanje in preprečevanje napadov z zlonamerno programsko opremo v realnem času. Ta platforma pomaga podjetjem okrepiti zaščito proti razvijajočim se grožnjam, saj zagotavlja celovito vidljivost in avtomatizirano zaščito po omrežjih.