Kaj je hibridno delo?

Hibridno delo je kombinacija običajnega, osebnega dela v pisarni in dela na daljavo zunaj delovne lokacije. Ta kombinacija delovnih lokacij zaposlenim omogoča večjo prilagodljivost v njihovem življenju. En dan se lahko zaposleni na primer odloči, da bo delal od doma, ker ve, da bo najbolj produktiven v mirnem okolju, medtem ko se lahko naslednji dan zaradi pomembnega sestanka odloči priti osebno v službo.

Ker organizacije vse pogosteje uvajajo modele hibridnega dela, nekatere uvajajo tudi uporabo skupnega delovnega prostora. Uporaba skupnega delovnega prostora pomeni rezervacijo prilagodljivih delovnih prostorov v pisarni, ki niso dodeljeni določenemu zaposlenemu. Ti prostori so zanesljiva rešitev za hibridno delo, saj ljudem ob obisku pisarne nudijo fizični prostor, kjer lahko sedijo, namesto posebne osebne mize, ki zavzema prostor in je pri delu na daljavo neizkoriščena.

Čeprav je hibridno delo obstajalo že prej, pa je pandemija COVID-19 pri organizacijah pomenila nujen razlog za prehod nanj. Od takrat je hibridno delo postalo bolj priljubljeno kot kdaj koli prej, saj so nekatere organizacije trajno prešle na modele popolnega dela na daljavo ali hibridnega dela in zmanjšale število fizičnih pisarn. Te spremembe ne bodo kmalu izginile. Po podatkih poročila o indeksu delovnih trendov (WTI) 2022 51 odstotkov trenutnih hibridnih zaposlenih pravi, da bodo v prihodnjem letu verjetno delali na daljavo – jasen znak, da bosta delo na daljavo in hibridno delo ostala, tudi ko se bo zmanjšala skrb za globalno zdravje.

Ena od prednosti hibridnega dela je njegova prilagodljivost. Organizacije in zaposleni lahko izberejo model, ki je najbolj smiseln za njih ter njihove poslovne in osebne potrebe. Tukaj je nekaj najpogostejših vrst modelov hibridnega dela.

Model prilagodljivega hibridnega dela zagotavlja zaposlenim najvišjo raven svobode – sami lahko določajo urnike s kombinacijo dni osebnega dela v pisarni in dela na daljavo, kar jim najbolj ustreza. Pri tem modelu se lahko zaposleni vsak teden drži istega urnika ali pa ga spreminja po lastni želji. Slaba stran tega pristopa je, da je zaradi pomanjkanja doslednosti morda težje načrtovati določena srečanja ali sestanke med sodelavci.

Model nespremenljivega hibridnega dela vključuje več omejitev. Pri tem modelu organizacija določi urnike za delo na daljavo in osebno delo za svoje hibridne zaposlene. Nespremenljivi urniki so običajno vsak teden enaki in lahko temeljijo na pristopu prednostnega dela v pisarni ali prednostnega dela na daljavo. Doslednost nespremenljivega modela je priročna pri iskanju najboljših načinov za vzpostavljanje stikov s sodelavci, čeprav so nekateri morda mnenja, da je neprilagodljiv.

Pristop prednostnega dela v pisarni daje prednost osebnemu delu pred delom na daljavo. Zaposleni so v okviru tega modela večino delovnih dni v pisarni, nekaj dni pa delajo na daljavo. Ta model običajno izberejo ekipe, ki morajo pogosto sodelovati osebno.

Nasprotno pa model prednostnega dela na daljavo daje prednost delu na daljavo pred osebnim delom. Pri tem pristopu je lahko osebno delo omejeno na dan ali dva na teden ali mesec. Ta model zagotavlja največ možnosti za prihranek v obliki zmanjšanja obsega pisarniških prostorov, hkrati pa tudi najmanj osebnih stikov s sodelavci.

Poleg tega, da hibridno delo zagotavlja ohranjanje zaposlovanja in zdravja ljudi med svetovno pandemijo, pa hkrati ponuja tudi številne prednosti – zato je malo verjetno, da bo kmalu izginilo.

Mnogim je pandemija spremenila pogled na to, kaj si ljudje želijo od poklicnega in zasebnega življenja. Več kot polovica zaposlenih zdaj pravi, da je bolj verjetno, da bodo dali prednost zdravju in dobremu počutju pred delom kot pred pandemijo (2022 WTI). Nekatere prednosti hibridnega dela na področju ravnovesja med prostim časom in delom so:

• Manj pogosta vožnja na delo in domov.
• Večja prilagodljivost pri usklajevanju osebnih opravil, kot so varstvo otrok in obiski pri zdravniku.
• Možnost spreminjanja lokacije.

Možnost spreminjanja lokacije predstavlja še posebej veliko spremembo v primerjavi s preteklostjo, ko so bili ljudje vezani na mesta, kjer so bila na voljo najboljša delovna mesta v določeni panogi. Z novo pridobljeno svobodo hibridnega dela se lahko ljudje preselijo bližje družini ali mestu, o katerem so vedno sanjali, ne da bi pri tem žrtvovali poklicne cilje.

Ker so se pričakovanja delavcev spremenila, so najbolj konkurenčne tiste organizacije, ki ta pričakovanja spoštujejo in jih omogočijo. Samo v letu 2020 je delovna mesta zapustilo 17 odstotkov ljudi. Ta trend se je nadaljeval tudi leta 2021, ko je delovna mesta zapustilo 18 odstotkov ljudi (2022 WTI). Glavna dva razloga za odhod sta bila osebno počutje/mentalno zdravje ter usklajevanje dela in prostega časa. 51 odstotkov hibridnih zaposlenih pravi, da bodo v naslednjem letu verjetno delali popolnoma na daljavo (2022 WTI), zato so ljudje spregovorili – želijo, da možnosti dela na daljavo in hibridnega dela ostanejo, ne dopuščajo pa nezdravih delovnih pogojev, ki so prej veljali za status quo.

Delodajalci, ki izpolnjujejo te potrebe in ponujajo možnosti hibridnega dela in dela na daljavo, lahko zaposlijo največje talente na načine, ki jih manj prilagodljivi delodajalci ne morejo. Zaposlovalci s hibridnimi pravilniki lahko za razpisana delovna mesta zajamejo širši obseg kandidatov, saj jih ne omejuje geografska lokacija, s čimer lahko lažje najdejo najboljše kandidate za svojo organizacijo.

Ko organizacija preide na hibridno delo, lahko zmanjša število stalnih pisarniških miz in celotno obremenitev delovnih prostorov v stavbi. Za velike organizacije na dragih trgih to lahko pomeni velik prihranek pri stroških najema in vzdrževanja stavbe.